Poletna tekaška statistika

Poletna tekaška statistika: 20. 6. – 30. 7. 2015:
41 dni poletja (začela en dan prej – poletja ni nikoli preveč;)
37 dni teka
4 dni brez teka
Tek zjutraj: 31 dni
Tek po dežju: 1 dan
Tek v družbi: 4 dni (še, ko sem hotela ujeti Veselo sredo, sem jih zgrešila), 1x sem tekla z vozičkom in dveletno hčerko v njem
Tek z dobro voljo: 37 dni

Gremo v avgust!


WP_20141026_015Ljubljanski maraton 2014 – po zaključenih 42. kilometrih

Živa Ribičič

Poletna zaobljuba: Tekla bom vsak dan!

Ljubim poletje, predvsem me očarajo dolgi dnevi in toplota. Tečem sicer v vseh letnih časih, a ravno pred nastopom poletja sem nekoliko popustila, kar me je razjezilo. Po tritedenskem premoru sem sprejela sklep: “To poletje bom tekla vsak dan.”

In sem šla – na tek, seveda. Sedaj smo zajadrali že globoko v poletje in jaz še vedno tečem. Tečem pravzaprav že kakšno desetletje in za mano je veliko uradnih tekov, samotnih tekov in tekov z Urbanimi tekači. Zato sem si to poletno odločitev tudi lahko privoščila. Izkušnje, kako hitro teči, kdaj hoditi, kako preprečiti poškodbe, kako se obleči, niso nepomembne. O vseh teh stvareh mi niti ni potrebno razmišljati, tek je del mene. S ponosom lahko povem, da sem vsa tekaška leta preživela brez poškodb, celo brez žuljev. Verjetno, ker ves čas poslušam svoje telo in tudi zelo rada govorim – med tekom, seveda! To pomeni, da ne tečem hitro, zmorem pa teči dolgo – petkrat sem tudi zakrožila po različnih mestih na dvainštiritesetkilometrski razdalji: Lago di Garda, Firence, Berlin, Atene in lani še v domačem kraju, Ljubljani.

Odločitev o teku skozi poletje je prišla spontano, a ne naključno. Za moj poletni projekt, ki se bo podaljšal še v jesen, zimo, pomlad in še naprej, namreč potrebujem bistro glavo in vzdržljivo telo.

Za mano je trideset dni teka, bilo bi jih triintrideset, a v duhu zmernosti, sem tri dni izpustila.

Tečem naprej in se veselim  poletnih dni.

Živa Ribičič, tekačica

Moji poletni tekaški utrinki:

WP_20150627_004 WP_20150626_002 WP_20150627_001 WP_20150625_002

Živimo montessori. Vsak dan.

Prijateljica me je zadnjič vprašala, kaj sedaj delamo z Luno, kakšne aktivnosti ji pripravljamo,  saj ima tudi sama sina podobne starosti in je želela dobiti še kakšno idejo.

Prešinilo me je, da trenutno ne delamo nič posebnega, uživamo v lepih dolgih dnevih, beremo knjigice ter Luni omogočamo, da je čim bolj samostojna.

Zdi se, da tisto, kar smo sejali dve leti, sedaj žanjemo. Luna ima izreden besedni zaklad, rada poje in vse želi narediti sama. Mi pa jo pri tem podpiramo. Živimo s pedagogiko montessori. Vsak dan.

Več v filmčku, kjer dobite tudi ideje, kako otroku prilagoditi okolje.

Ali dojenčki slišijo glasove č, ž, š in r?

Danes govorim o govoru, saj bi rada opozorila na slovensko zanimivost. Starši v Sloveniji imamo namreč navado, da pri pogovoru z dojenčki in malčki ne uporabljamo glasov č, ž, š in r in jih spreminjamo v c, z, s in l.

WP_20140809_025    “Poslušam, kako govoriš in se učim!”

Na igriščih, v vrtcu in na ulici pogosto slišim starše, kako z majhnim otrokom uporabljajo tovrstni popačeni govor. Pravzaprav niti ne vem, kako bi ta govor imenovala. Gre za to, da starši nekatere glasove izgovarjajo drugače, popačeno. Njihov govor spominja na govor majhnega otroka, ki nekaterih glasov še ne zna izgovoriti. Tako rečejo:”Bos jedel?” ali “Kje je kuza?” Nekateri pa celo pozabijo na glas r: ” A si utlujen?”

WP_20140809_029 “Joj, kje so glasovi č, ž in š?”

Vzroka, zakaj govorimo tako, nisem našla, bi pa rekla, da je tovrstni govor močno zakoreninjen med starši slovenskih dojenčkov in malčkov. Očitno je del naše tradicije ter se od naših starih staršev in staršev prenaša na mlade starše. Starši pa se tega načina govora sploh ne zavedajo, se ne slišijo.  Na svojih predavanjih in delavnicah vedno opozorim na to, a vidim, da starši zelo težko odpravijo to napako.

WP_20140809_026 “Joj, še r je izginil!”

Prav je, da z otrokom uporabljamo takoimenovano starševščino ali mamščino,  gre za prevoda besed motherese in parentese. To je poseben način, kako mama oziroma starši govorijo z otrokom, zakonitosti tega govora pa se sploh ne zavedajo, ampak ga spontano uporabljajo z dojenčki. Strokovni izraz, ki se uporablja namesto skovank starševščina in mamščina je k otroku usmerjen govor. Značilnosti tega govora so: jasnejša izgovorjava, počasnejši govor, odmori med besedami, poudarjena intonacija, višja frekvenca, ponovljeni samoglasniki, krajši stavki, veliko ponavljanja.

Žal pa pogosto ne znamo teh principov ločiti od omenjenega pačenja slovenskih glasov; č, ž, š ter včasih tudi r. Logopedi pa poudarjajo, da ima večina otrok težave prav z učenjem teh glasov, gre tudi za težje glasove našega jezika. Tako ima otrok manj izkušenj s temi glasovi, ne sliši jih dovolj pogosto ravno v najbolj občutljivem obdobju svojega govornega razvoja.

Otroku  s posnemanjem njegovega govora ne bomo olajšali učenje pravilne izgovorjave, prej nasprotno!

Poslušajmo ta teden torej svoj govor, naj naši pogovori z otroki ostanejo igrivi, glasovi slovenščine pa jasni, glasni in krasni!

WP_20140809_027 “No, sedaj te pa razumem!”

Ta teden je teden drobnih knjigic

Knjigo, v kateri je vaš otrok glavni junak, lahko ustvarite sami. V času, ko nas telefon spremlja povsod, naredimo veliko fotografij, ki jih lahko vključimo v knjigo. Za otroka med šestim mesecem in osemnajstim mesecem priporočam kratke in jasne stavke pod fotografijami.

Stavki naj imajo dva ali tri besede. Besede naj bodo preproste in naj se v knjigi večkrat ponovijo. V besedilo vključimo tudi otrokovo ime.

Tukaj je primer preproste knjigice za Luno. Zaenkrat še ni natisnjena in še ni postala prava knjiga.

Naj bo ta teden teden drobnih knjigic, naredite knjigico svojemu malčku in jo objavite tule:

Nagrada? Zadovoljni otroci;)

LUNA NA SPREHODU

WP_20141112_005

ronjainlunanapolju

Luna in Ronja hodita po travi.

WP_20141112_003

Ronja lula.

WP_20141112_005

Ronja voha.

lunainkoruza

Luna daje zemljo v stebla koruze.

WP_20141112_007

Luna dela šopek.

8 milijonov besed za lahko noč

Zadnjič sem se lotila zanimive naloge. Želela sem prešteti, koliko besed že izgovori moja enaindvajsetmesečna hčerka. Zapisovala sem jih tri ure, vmes pa sva počeli še marsikaj, tako kakšna beseda tudi ni bila zapisana. Prav tako nisem zapisovala besed, ki so se ponavljale.

WP_20150125_003

V tistem dopoldnevu sem preštela okrog sto petdeset različnih besed, večino jih je povezala v stavke. Zapisovanja sem se lotila prvič in predvsem zato, ker pišem knjigo o zgodnjem razvoju jezika. Bi pa sedaj tovrstno zapisovanje priporočila tudi drugim staršem, saj ob tem dobimo zelo dober vpogled v otrokov razvoj jezika, vidimo, kako otrok tvori stavke, katere besede večkrat ponavlja, kaj si prepeva. Zdi se mi, da sedaj tudi veliko bolje razumem hčerin govor, saj sem ob zapisovanju lažje izluščila, kaj mi želi povedati. Naj naštejem nekaj zanimivih stavkov in jih razložim.
WP_20150201_002

“Med poslušala!” Luna želi poslušati Mojco Pokrajculjo na CD-ju.

“Rabi nos.” Luna potrebuje robčke, da si obriše nos.

“Papir ta nov.” Luna rabi nov list za risanje.

“Beri mami revijo.” Luna želi brati revijo Ciciban.

Koliko besed pa izgovorimo mi, odrasli? Otrok sliši v prvih letih milijone besed, baje približno 8 milijonov besed na leto. Sprva jih sliši od staršev, kasneje pa tudi od drugih odraslih in otrok. Ameriška raziskovalca Hart in Risley sta že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovila, da nekateri otroci v domačem okolju do četrtega leta slišijo kar 30 milijonov besed manj kot drugi otroci, s katerimi so starši več govorili. Kasneje je to »besedno luknjo« nemogoče zapolniti, ugotavljata v svoji odmevni raziskavi.

http://centerforeducation.rice.edu/slc/LS/30MillionWordGap.html

Morda smo ob dejstvu, da je treba z otrokom veliko govoriti, pomislili na pomoč sodobne tehnologije – na televizijo. Le kje drugje bi otrok lahko slišal več besed! Raziskava Patrizie Kuhl je pokazala, da imajo dojenčki korist pri učenju glasov tujega jezika le, če so v neposrednem stiku z govorcem. Ob taki izpostavljenosti tujemu jeziku, so dojenčki usvojili tudi glasove povsem neznanega jezika. To pa se ni zgodilo, če so predvajali posnetek govorca na ekranu. Pomemben je torej naš govor, naš neposredni stik z otrokom.

http://www.ted.com/talks/patricia_kuhl_the_linguistic_genius_of_babies?language=en

Pri pogovoru s starši so otroci aktivni, pri gledanju televizije pa pasivni. O tem govori tudi  Ranko Rajović v knjigi IQ otrok – skrb staršev ter svetuje dvakrat toliko gibanja kot je bilo gledanja televizije.

http://www.mensa.si/?page=NTC

Govorimo, govorimo in govorimo!

Čakajoč na prvo besedo, čakajoč na prvi korak

Starši nestrpno čakamo, da bo naš otrok spregovoril prvo besedo in naredil prvi korak. To sta res dva pomembna mejnika v otrokovem življenju. Verjetno je precej lažje opazovati in razumeti otrokov gibalni razvoj kot pa razvoj jezika. Jezik je otrokov nevidni spremljevalec že od rojstva,  okrog šestega meseca začenja razumevati posamezne besede, do desetega meseca je državljan sveta, saj je sposoben ločevati med vsemi glasovi različnih jezikov. Nato ta sposobnost upade in otrok se osredotoči na svoj jezik/jezike. Prve besede pa še vedno ni.

Ko sem pred petnajstimi leti pripravila prvi tečaj za dojenčke in njihove starše ter svetovala naj starši otroka naučijo znake, je večina staršev menila, da je ta metoda primerna za gluhe otroke ali za otroke, ki ne bodo zmožni govoriti. Izrazili so tudi strah, da se otrok ne bo naučil govoriti. Metoda znakovnega sporazumevanja se je medtem po svetu že dodobra razširila in njeni pozitivni vplivi so znani, zato ni več nenavadno, da vidimo dojenčka, ki že pred prvim rojstnim dnem uporabi znake, da bi izrazil svoje neskončno čudenje nad tem svetom. Starši pa dobimo vpogled v otrokovo razmišljanje, komunikacija steče in že smo na pravi poti, da bomo imeli kmalu dobrega sogovorca.

tecajjan14MP2 016

Tako smo tudi v naši družini nekaj mesecev po rojstvu začeli kazati prve znake. Ob tem smo vedno tudi govorili, peli, kazali predmete, ker pa sama vodim tudi tečaje zgodnjega razvoja jezika, je bila Luna tudi udeleženka mojih tečajev.

tecajjan14MP2 018

Ne nismo le čakali na prvo besedo, Luni smo pokazali pot, kako se lahko sporazumeva že veliko prej. Danes se čudim njenemu izrednemu besednemu zakladu, saj je v zadnjih mesecih pri razvoju govora izredno napredovala. Zadnjič sem v  štirih urah zapisala okrog dvesto različnih besed, ki jih je izgovorila, večino jih je uporabila v stavkih. Zaenkrat pa mi vseh besed, ki jih zna povedati še ni uspelo prešteti.

Poglejte si njeno pot od prvih znakov pri 7. mesecih do uporabe govora pri 21. mesecih. Najprej v sliki in besedi, nato pa še v filmčku.

Snapshot 4 (25.1.2015 20-13)

Prvi znak pokaže pri 7. mesecih, do 1. leta zna 10 znakov. Koordinacija rok prehiteva razvoj govora, zato lahko otrok komunicira več mesecev preden je sposoben izgovoriti prvo besedo.

Snapshot 1 (25.1.2015 20-10)

Znak za »še« se nauči pri 11. mesecih, do 13. meseca zna 15 znakov. Naša komunikacija je bogatejša kot bi bila brez znakov.

Snapshot 2 (25.1.2015 20-11)

Pri 15 mesecih zna 70 znakov in 10 govorjenih besed. Tvori povedi:«Kuža spi.«, »Dojenček voziček.«

Snapshot 3 (25.1.2015 20-13)

Z znaki zna Luna izraziti svoje želje, potrebe in stiske. Pove, kaj jo v okolici zanima. Pri 16. mesecih z znaki tvori daljše povedi z znaki:«Babi, ni-ni, pa-pa, avto.«

Erija in Luna

Pri 21. mesecih uči mlajšo deklico znak za sovo. Znakov sicer ne uporablja več. Druga deklica na sliki je šest mesecev mlajša in uporablja 50 znakov.

WP_20150118_001

Govori v stavkih, besedišče obsega nekaj sto besed, vsak dan pridobi nekaj novih besed. Uporablja 2. sklon: »Mame ni.« Uporablja besede kot so: ježica, lubje, trkati. Zelo dobro razume jezik, loči angleščino od slovenščine, razume težje pesmice in zgodbice, rada poje, najljubša dejavnost je branje knjig.

Govor je popolnoma nadomestil znake, ostale pa so dobre jezikovne sposobnosti.

Posnetek uporabe znakov si poglejte na: