Ta teden je teden drobnih knjigic

Knjigo, v kateri je vaš otrok glavni junak, lahko ustvarite sami. V času, ko nas telefon spremlja povsod, naredimo veliko fotografij, ki jih lahko vključimo v knjigo. Za otroka med šestim mesecem in osemnajstim mesecem priporočam kratke in jasne stavke pod fotografijami.

Stavki naj imajo dva ali tri besede. Besede naj bodo preproste in naj se v knjigi večkrat ponovijo. V besedilo vključimo tudi otrokovo ime.

Tukaj je primer preproste knjigice za Luno. Zaenkrat še ni natisnjena in še ni postala prava knjiga.

Naj bo ta teden teden drobnih knjigic, naredite knjigico svojemu malčku in jo objavite tule:

Nagrada? Zadovoljni otroci;)

LUNA NA SPREHODU

WP_20141112_005

ronjainlunanapolju

Luna in Ronja hodita po travi.

WP_20141112_003

Ronja lula.

WP_20141112_005

Ronja voha.

lunainkoruza

Luna daje zemljo v stebla koruze.

WP_20141112_007

Luna dela šopek.

Advertisements

8 milijonov besed za lahko noč

Zadnjič sem se lotila zanimive naloge. Želela sem prešteti, koliko besed že izgovori moja enaindvajsetmesečna hčerka. Zapisovala sem jih tri ure, vmes pa sva počeli še marsikaj, tako kakšna beseda tudi ni bila zapisana. Prav tako nisem zapisovala besed, ki so se ponavljale.

WP_20150125_003

V tistem dopoldnevu sem preštela okrog sto petdeset različnih besed, večino jih je povezala v stavke. Zapisovanja sem se lotila prvič in predvsem zato, ker pišem knjigo o zgodnjem razvoju jezika. Bi pa sedaj tovrstno zapisovanje priporočila tudi drugim staršem, saj ob tem dobimo zelo dober vpogled v otrokov razvoj jezika, vidimo, kako otrok tvori stavke, katere besede večkrat ponavlja, kaj si prepeva. Zdi se mi, da sedaj tudi veliko bolje razumem hčerin govor, saj sem ob zapisovanju lažje izluščila, kaj mi želi povedati. Naj naštejem nekaj zanimivih stavkov in jih razložim.
WP_20150201_002

“Med poslušala!” Luna želi poslušati Mojco Pokrajculjo na CD-ju.

“Rabi nos.” Luna potrebuje robčke, da si obriše nos.

“Papir ta nov.” Luna rabi nov list za risanje.

“Beri mami revijo.” Luna želi brati revijo Ciciban.

Koliko besed pa izgovorimo mi, odrasli? Otrok sliši v prvih letih milijone besed, baje približno 8 milijonov besed na leto. Sprva jih sliši od staršev, kasneje pa tudi od drugih odraslih in otrok. Ameriška raziskovalca Hart in Risley sta že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovila, da nekateri otroci v domačem okolju do četrtega leta slišijo kar 30 milijonov besed manj kot drugi otroci, s katerimi so starši več govorili. Kasneje je to »besedno luknjo« nemogoče zapolniti, ugotavljata v svoji odmevni raziskavi.

http://centerforeducation.rice.edu/slc/LS/30MillionWordGap.html

Morda smo ob dejstvu, da je treba z otrokom veliko govoriti, pomislili na pomoč sodobne tehnologije – na televizijo. Le kje drugje bi otrok lahko slišal več besed! Raziskava Patrizie Kuhl je pokazala, da imajo dojenčki korist pri učenju glasov tujega jezika le, če so v neposrednem stiku z govorcem. Ob taki izpostavljenosti tujemu jeziku, so dojenčki usvojili tudi glasove povsem neznanega jezika. To pa se ni zgodilo, če so predvajali posnetek govorca na ekranu. Pomemben je torej naš govor, naš neposredni stik z otrokom.

http://www.ted.com/talks/patricia_kuhl_the_linguistic_genius_of_babies?language=en

Pri pogovoru s starši so otroci aktivni, pri gledanju televizije pa pasivni. O tem govori tudi  Ranko Rajović v knjigi IQ otrok – skrb staršev ter svetuje dvakrat toliko gibanja kot je bilo gledanja televizije.

http://www.mensa.si/?page=NTC

Govorimo, govorimo in govorimo!

Čakajoč na prvo besedo, čakajoč na prvi korak

Starši nestrpno čakamo, da bo naš otrok spregovoril prvo besedo in naredil prvi korak. To sta res dva pomembna mejnika v otrokovem življenju. Verjetno je precej lažje opazovati in razumeti otrokov gibalni razvoj kot pa razvoj jezika. Jezik je otrokov nevidni spremljevalec že od rojstva,  okrog šestega meseca začenja razumevati posamezne besede, do desetega meseca je državljan sveta, saj je sposoben ločevati med vsemi glasovi različnih jezikov. Nato ta sposobnost upade in otrok se osredotoči na svoj jezik/jezike. Prve besede pa še vedno ni.

Ko sem pred petnajstimi leti pripravila prvi tečaj za dojenčke in njihove starše ter svetovala naj starši otroka naučijo znake, je večina staršev menila, da je ta metoda primerna za gluhe otroke ali za otroke, ki ne bodo zmožni govoriti. Izrazili so tudi strah, da se otrok ne bo naučil govoriti. Metoda znakovnega sporazumevanja se je medtem po svetu že dodobra razširila in njeni pozitivni vplivi so znani, zato ni več nenavadno, da vidimo dojenčka, ki že pred prvim rojstnim dnem uporabi znake, da bi izrazil svoje neskončno čudenje nad tem svetom. Starši pa dobimo vpogled v otrokovo razmišljanje, komunikacija steče in že smo na pravi poti, da bomo imeli kmalu dobrega sogovorca.

tecajjan14MP2 016

Tako smo tudi v naši družini nekaj mesecev po rojstvu začeli kazati prve znake. Ob tem smo vedno tudi govorili, peli, kazali predmete, ker pa sama vodim tudi tečaje zgodnjega razvoja jezika, je bila Luna tudi udeleženka mojih tečajev.

tecajjan14MP2 018

Ne nismo le čakali na prvo besedo, Luni smo pokazali pot, kako se lahko sporazumeva že veliko prej. Danes se čudim njenemu izrednemu besednemu zakladu, saj je v zadnjih mesecih pri razvoju govora izredno napredovala. Zadnjič sem v  štirih urah zapisala okrog dvesto različnih besed, ki jih je izgovorila, večino jih je uporabila v stavkih. Zaenkrat pa mi vseh besed, ki jih zna povedati še ni uspelo prešteti.

Poglejte si njeno pot od prvih znakov pri 7. mesecih do uporabe govora pri 21. mesecih. Najprej v sliki in besedi, nato pa še v filmčku.

Snapshot 4 (25.1.2015 20-13)

Prvi znak pokaže pri 7. mesecih, do 1. leta zna 10 znakov. Koordinacija rok prehiteva razvoj govora, zato lahko otrok komunicira več mesecev preden je sposoben izgovoriti prvo besedo.

Snapshot 1 (25.1.2015 20-10)

Znak za »še« se nauči pri 11. mesecih, do 13. meseca zna 15 znakov. Naša komunikacija je bogatejša kot bi bila brez znakov.

Snapshot 2 (25.1.2015 20-11)

Pri 15 mesecih zna 70 znakov in 10 govorjenih besed. Tvori povedi:«Kuža spi.«, »Dojenček voziček.«

Snapshot 3 (25.1.2015 20-13)

Z znaki zna Luna izraziti svoje želje, potrebe in stiske. Pove, kaj jo v okolici zanima. Pri 16. mesecih z znaki tvori daljše povedi z znaki:«Babi, ni-ni, pa-pa, avto.«

Erija in Luna

Pri 21. mesecih uči mlajšo deklico znak za sovo. Znakov sicer ne uporablja več. Druga deklica na sliki je šest mesecev mlajša in uporablja 50 znakov.

WP_20150118_001

Govori v stavkih, besedišče obsega nekaj sto besed, vsak dan pridobi nekaj novih besed. Uporablja 2. sklon: »Mame ni.« Uporablja besede kot so: ježica, lubje, trkati. Zelo dobro razume jezik, loči angleščino od slovenščine, razume težje pesmice in zgodbice, rada poje, najljubša dejavnost je branje knjig.

Govor je popolnoma nadomestil znake, ostale pa so dobre jezikovne sposobnosti.

Posnetek uporabe znakov si poglejte na: