8 milijonov besed za lahko noč

Zadnjič sem se lotila zanimive naloge. Želela sem prešteti, koliko besed že izgovori moja enaindvajsetmesečna hčerka. Zapisovala sem jih tri ure, vmes pa sva počeli še marsikaj, tako kakšna beseda tudi ni bila zapisana. Prav tako nisem zapisovala besed, ki so se ponavljale.

WP_20150125_003

V tistem dopoldnevu sem preštela okrog sto petdeset različnih besed, večino jih je povezala v stavke. Zapisovanja sem se lotila prvič in predvsem zato, ker pišem knjigo o zgodnjem razvoju jezika. Bi pa sedaj tovrstno zapisovanje priporočila tudi drugim staršem, saj ob tem dobimo zelo dober vpogled v otrokov razvoj jezika, vidimo, kako otrok tvori stavke, katere besede večkrat ponavlja, kaj si prepeva. Zdi se mi, da sedaj tudi veliko bolje razumem hčerin govor, saj sem ob zapisovanju lažje izluščila, kaj mi želi povedati. Naj naštejem nekaj zanimivih stavkov in jih razložim.
WP_20150201_002

“Med poslušala!” Luna želi poslušati Mojco Pokrajculjo na CD-ju.

“Rabi nos.” Luna potrebuje robčke, da si obriše nos.

“Papir ta nov.” Luna rabi nov list za risanje.

“Beri mami revijo.” Luna želi brati revijo Ciciban.

Koliko besed pa izgovorimo mi, odrasli? Otrok sliši v prvih letih milijone besed, baje približno 8 milijonov besed na leto. Sprva jih sliši od staršev, kasneje pa tudi od drugih odraslih in otrok. Ameriška raziskovalca Hart in Risley sta že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovila, da nekateri otroci v domačem okolju do četrtega leta slišijo kar 30 milijonov besed manj kot drugi otroci, s katerimi so starši več govorili. Kasneje je to »besedno luknjo« nemogoče zapolniti, ugotavljata v svoji odmevni raziskavi.

http://centerforeducation.rice.edu/slc/LS/30MillionWordGap.html

Morda smo ob dejstvu, da je treba z otrokom veliko govoriti, pomislili na pomoč sodobne tehnologije – na televizijo. Le kje drugje bi otrok lahko slišal več besed! Raziskava Patrizie Kuhl je pokazala, da imajo dojenčki korist pri učenju glasov tujega jezika le, če so v neposrednem stiku z govorcem. Ob taki izpostavljenosti tujemu jeziku, so dojenčki usvojili tudi glasove povsem neznanega jezika. To pa se ni zgodilo, če so predvajali posnetek govorca na ekranu. Pomemben je torej naš govor, naš neposredni stik z otrokom.

http://www.ted.com/talks/patricia_kuhl_the_linguistic_genius_of_babies?language=en

Pri pogovoru s starši so otroci aktivni, pri gledanju televizije pa pasivni. O tem govori tudi  Ranko Rajović v knjigi IQ otrok – skrb staršev ter svetuje dvakrat toliko gibanja kot je bilo gledanja televizije.

http://www.mensa.si/?page=NTC

Govorimo, govorimo in govorimo!

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s