Ali dojenčki slišijo glasove č, ž, š in r?

Danes govorim o govoru, saj bi rada opozorila na slovensko zanimivost. Starši v Sloveniji imamo namreč navado, da pri pogovoru z dojenčki in malčki ne uporabljamo glasov č, ž, š in r in jih spreminjamo v c, z, s in l.

WP_20140809_025    “Poslušam, kako govoriš in se učim!”

Na igriščih, v vrtcu in na ulici pogosto slišim starše, kako z majhnim otrokom uporabljajo tovrstni popačeni govor. Pravzaprav niti ne vem, kako bi ta govor imenovala. Gre za to, da starši nekatere glasove izgovarjajo drugače, popačeno. Njihov govor spominja na govor majhnega otroka, ki nekaterih glasov še ne zna izgovoriti. Tako rečejo:”Bos jedel?” ali “Kje je kuza?” Nekateri pa celo pozabijo na glas r: ” A si utlujen?”

WP_20140809_029 “Joj, kje so glasovi č, ž in š?”

Vzroka, zakaj govorimo tako, nisem našla, bi pa rekla, da je tovrstni govor močno zakoreninjen med starši slovenskih dojenčkov in malčkov. Očitno je del naše tradicije ter se od naših starih staršev in staršev prenaša na mlade starše. Starši pa se tega načina govora sploh ne zavedajo, se ne slišijo.  Na svojih predavanjih in delavnicah vedno opozorim na to, a vidim, da starši zelo težko odpravijo to napako.

WP_20140809_026 “Joj, še r je izginil!”

Prav je, da z otrokom uporabljamo takoimenovano starševščino ali mamščino,  gre za prevoda besed motherese in parentese. To je poseben način, kako mama oziroma starši govorijo z otrokom, zakonitosti tega govora pa se sploh ne zavedajo, ampak ga spontano uporabljajo z dojenčki. Strokovni izraz, ki se uporablja namesto skovank starševščina in mamščina je k otroku usmerjen govor. Značilnosti tega govora so: jasnejša izgovorjava, počasnejši govor, odmori med besedami, poudarjena intonacija, višja frekvenca, ponovljeni samoglasniki, krajši stavki, veliko ponavljanja.

Žal pa pogosto ne znamo teh principov ločiti od omenjenega pačenja slovenskih glasov; č, ž, š ter včasih tudi r. Logopedi pa poudarjajo, da ima večina otrok težave prav z učenjem teh glasov, gre tudi za težje glasove našega jezika. Tako ima otrok manj izkušenj s temi glasovi, ne sliši jih dovolj pogosto ravno v najbolj občutljivem obdobju svojega govornega razvoja.

Otroku  s posnemanjem njegovega govora ne bomo olajšali učenje pravilne izgovorjave, prej nasprotno!

Poslušajmo ta teden torej svoj govor, naj naši pogovori z otroki ostanejo igrivi, glasovi slovenščine pa jasni, glasni in krasni!

WP_20140809_027 “No, sedaj te pa razumem!”