Zakaj odrasli skrivamo knjige pred otroki?

V zadnjih mesecih se vse vrti okoli knjig.  Luna jih ves čas prinaša in beremo, beremo, beremo. Pripravila sem tudi zanimiv članek za revijo Mama z naslovom Kako vzgojiti bralca? Ta teden sem predavala bodočim pomočnikom vzgojitelja ter v ljubljanskem vrtcu na temo Kako brati otrokom? Vse torej vrti okrog tega, kako brati najmlajšim. Ne tistim, ki že govorijo, ampak dojenčku, ki se je komaj rodil, štirimesečnemu dojenčku, malčku, ki še ni star dve leti. Ob pisanju in študiju literature sem ugotovila, da se večina člankov, predavanj, nasvetov vzgojiteljev, ukvarja z vprašanjem, zakaj brati otroku, ne pa tudi KAKO mu brati.

Posnetek 1 (18.1.2015 23-30)   Posnetek 3 (18.1.2015 23-34)

Oblikovala sem torej ducat nasvetov za zgodnje branje do drugega leta, danes pa bom govorila le o enem.  Smo starši in vzgojitelji res dober zgled otrokom?

Razmislimo, kdaj so nas naši otroci nazadnje videli pri branju? Kdaj sploh beremo starši majhnih otrok? Verjamem, da nas otroci vsak dan vidijo, kako pomivamo, kuhamo, pospravljamo, telefoniramo, sedimo za računalnikom, morda nas tudi vidijo, kako si umivamo zobe. Kako pa je z branjem? Res sedimo na kavču in beremo knjigo. Tisto s platnicami. Seveda tu ne mislim na skupno branje z otrokom, mislim na naše branje, branje za dušo, branje odrasle literature.

Erija in Luna

Večinoma najdemo čas za branje, ko otroci že spijo, čez dan prav gotovo ni časa. Morda nas otroci vidijo pri branju med poletnimi počitnicami, ko jih opazujemo pri igri s kamenčki in uživamo v počitniškem branju. Večkrat nas otroci vidijo pri branju časopisa in revije.

Kaj pa knjiga? Nas res vidijo brati knjige? Branje pri belem dnevu! Verjetno bi imeli kar malo slabo vest, če bi sedli h knjigi ter se zatopili v branje sredi živahnega popoldneva.

Kakšno sporočilo o branju pošiljamo otroku? Če smo dober zgled pri jedi, umivanju, prijaznosti do drugih, če znamo vpričo otroka pohvaliti, se opravičiti in zahvaliti ter prečkati cesto pri zeleni luči, mar znamo tudi brati ob otroku?

Stopimo torej na to temačno deževno sobotno popoldne do prve knjižne police. Vzemimo ljubo nam knjigo in se zatopimo v branje! Bodimo dober zgled, berimo sebi!

Na fotografijah pa nekaj predlogov za branje ter sebek s knjigo.

WP_20150124_004   WP_20150124_006

Advertisements

Pismo otroku ali čudež jezika

IMG_0085-5

Danes želim z vami deliti pismo, ki sem ga svoji enaindvajsetmesečni Luni napisala, ko je bila še majhna dojenčica. Že takrat smo zelo spodbujali njen razvoj jezika, sedaj, ko žanjemo sadove in vidimo, kako bogat je njen jezik, vem, da smo nekaj naredili zelo prav.

Tudi pri drugih otrocih, ki so obiskovali moje delavnice zgodnjega razvoja jezika , je podobno.

Zato pošiljam tole pismo tudi drugim dojenčkom in njihovim staršem. Pošiljam ga tudi zato, da bi cenili materni jezik, zato, da bi ga gojili in razvijali. Zato, da bi naši otroci do 4 leta slišali 30 milijonov besed več kot tisti, ki nimajo dovolj jezikovnih spodbud (Hart, Risley. the Thirty Million Word Gap). Zato, ker so meje mojega jezika, meje mojega sveta kot je rekel Ludwig Wittgenstein.

Odpirajmo svetove svojim otrokom!

Dragi moj otrok!

Tvoje rojstvo je čudež in tvoj vstop v svet začetek čudenja in čudežev. Radi bi ti povedali, da je jezik, ki ga spoznavaš, največje čudo tega sveta. To, dragi otrok, ti od rojstva naprej sporočajo tvoji starši, ki te objamejo z besedami, pobožajo s pesmijo in požgečkajo s prstno igrico. Ne, nikoli nisi premajhen za jezik.

IMG_1134

Poglej, jezik je vse okrog nas, z vsako novo besedo, ki jo spoznaš, postajaš bogatejši. Na vsak list, rožo, drevo je pripeta beseda, ko jo spoznaš, boš lahko povedal, kaj čutiš, si želiš in kaj bi rad delil z nami.

WP_20140718_003    WP_20140817_007

Beseda, ki si jo sprejel za svojo, bo podala svojo majhno dlan drugi besedi, po iskricah v očeh pa bomo videli, da jih začenjaš razumeti in da skupaj rastete. Kužki, mucke in ptički bodo zrasli v pse, mačke in ptice, ti pa v puhaste pudlje, trmaste siamke in lastovke z juga.

WP_20141101_043      WP_20141121_005

Tako, veš, se gradi jezik. Zato boš kmalu razumel pesmice, ki ti jih pojemo, zgodbice, ki ti jih govorimo. Zato boš kmalu sam bral knjige in se čudil svetovom, ki jih bodo navdihovale.

WP_20140809_015

Pot od prve besede do jezika pa je dolga, zavita, vodi navkreber, levo in desno, po malih gozdnih potkah, ki postajajo poti, te pa cestice in ceste. To bo za nas vse, ki te imamo radi, prav posebno potovanje.

WP_20140904_007

Želim, da začutiš, kako je za tvoje starše in svet okoli tebe jezik nekaj posebnega, čudežnega, nekaj, kar s polno žlico prejemaš od nas in še z večjo deliš z drugimi. Poskrbeli bomo, da zate jezik ne bo nekaj samoumevnega, veš, jezik je treba negovati in zalivati. Od vseh nas vsak dan dobivaš isto sporočilo: glej, to je jezik, primeren je za žalost in veselje, za igro in za delo, za šalo in za res.

Luna DSC_0120

Jezik ti bo pripeljal vse tvoje misli, zjutraj te bo zbujal, zvečer te bo uspaval, ponoči pa bosta skupaj sanjala. Zato ti danes pišem tole pismo,ko pa se zbudiš, začneva od začetka – mala pesmica za malo punčko, pa kužki, pa mucke pa ptički. Takšni, pomanjšani, bodo šli lažje v tvojo malo bučko. In potem bodo tvoji za vedno. Mi pa bomo gledali, kako skupaj rastete. Vidiš, to je čudež jezika.

Luna

Da bi užival v čudežu jezika, ti želijo tvoja mama in vsi tvoji

Darilo lupimo, kostanj polijemo ali rojstvo jezika pri otroku

Takoj za rojstvom otroka smo priče še enemu čudežu, zame je drugi čudež razvoj jezika pri otroku. Pri nas se je v mesecu dni, od dvajsetega do enaindvajsetega meseca Lunine starosti zgodila prava revolucija: od osnovnih besed, ki jih je do Miklavža govorila Luna, smo prišli do množice besed. Govori, tvori stavke, dodaja nove besede in to s hitrostjo, da jih je nemogoče sproti zapisovati. Vseeno se tega izziva lotim te dni.

Z Luno sva jezik močno negovali in zalivali, očka in ostali so pri tem zelo pomagali. Od četrtega meseca sva uporabljali znakovno sporazumevanje in pri petnajstih mesecih je s pomočjo 70 znakov in nekaj besed tvorila tudi stavke.

Znake so sedaj zamenjale besede, ki jih uporablja na domiselen način: za novo leto je želela, da ji “olupim” darilo, kostanj pa se je “polil”.

Neizmerno uživam ob tem rojstvu jezika, vas pa vabim, da si ogledate deset mesecev v življenju naše Lune, ki je do vznika besed z nami komunicirala z znaki.

Bodimo drug drugemu darilo

V času obdarovanj večkrat tudi izgubimo občutek, kaj, na kakšen način in koliko komu podariti. Razmišljala sem tudi o besedah Ranka Rajovića, strokovnjaka, ki ga zelo cenim. V njegovi knjigi IQ otroka – skrb staršev sem prebrala tole: “Otroci dobivajo darila vsak dan in se jih včasih niti ne razveselijo./…/ Otrok se najprej veseli, ker išče skrito darilo, nato pa se razveseli, ko ga najde. In na koncu ima občutek sreče, ker je zgolj z lastnim trudom in prizadevanjem prišel do darila. To ni niti približno podobno občutku otroka, ko bi mu čokoladico zgolj dali v roko.” (Rajović 2013:38)

Luna je stara dvajset mesecev in koncepta dobrih decembrskih mož še ne razume, tudi je nismo posebej seznanjali z njimi, saj bo za to še veliko priložnosti v naslednjih letih.

Množičnim sprevodom Miklavža, Božička in Dedka Mraza smo se izognili in že je bil tu zadnji dan starega leta. Ideja, kako Luni podariti novoletno darilo, je prišla kot preblisk, verjetno navdih zaradi snega in zimskega sonca. In odšli smo. Na naš najbljižji hrib.

Več o našem pohodu lahko pogledate v kratkem filmčku Darilo.

Kdaj sta se srečali Rdeča kapica in Modra pikica?

Verjetno je smiselno z novoletnimi zaobljubami začeti kar prvi dan leta. Zato tudi moja odločitev, da prvi blog objavim 1. 1. 2015. Želela sem si ga že nekaj časa, pa sem kar odlašala, v meni so vedno prevladali strahovi, pravzaprav en sam strah. Mi bo uspelo pisati dovolj redno, da bom lahko sporočila tisto, kar želim sporočiti? Zato tudi moja odločitev, da bom objavljala enkrat tedensko.

Kdo je Modra pikica? Morda prijateljica Rdeče kapice? Vsekakor, saj je tudi pravljično bitje. Če je Rdeča kapica namenjena starejšim otrokom, Modra pikica razvija jezikovne sposobnosti dojenčkov in malčkov. Ob Modri pikici pa jaz, Živa, mama že več kot dvajset let.

Ob Modri pikici tudi Luna, deklica stara dvajset mesecev, ob kateri svoje teoretično znanje s področja učenja prvega jezika prenašam v prakso. Sedaj o gradnji prvega jezika vem veliko in to bi rada delila tudi z drugimi.

Želim pisati o jeziku ter o izdrednem pomenu dobrega znanja jezika pri malčkih in o tem, kako lahko v tem hitrem svetu otroku pomagamo zgraditi trdne jezikovne temelje. Želim pisati tudi o tem, kako veliko vlogo pri tem odigramo starši. V predstavljenih dejavnostih, ki jih bom nizala v svojih zapisih, bo jezik imel posebno mesto.

Moj jezik je moj svet, brez jezika ne morem razmišljati, se izraziti, čustvovati, se učiti. Ker smo v času obdarovanja, mi je prišla na misel naslednja primerjava. Jezik je darilo staršev svojim otrokom. Naj bo to darilo skrbno zavito, v njem pa naj se skriva na tisoče besed, besednih zvez, stavkov, pesmic in rim. Otroci bodo ob takem darilu vstopali v svet dobro opremljeni, pripravljeni na učenje in nova znanja. Jaz pa obljubim praktične nasvete s ščepcem teorije.

Naj bo jezik ena izmed največjih vrednot v letu 2015. To vam želi Modra pikica, prav gotovo pa tudi Rdeča kapica.